DAN UPORA PROTI OKUPATORJU
V ponedeljek je državni praznik. Ali veste, zakaj praznujemo?
Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela 6. aprila 1941, ob napadu nemške vojske.
- aprila 1941 so se v boj za ozemlje vključile tudiitalijanskeinmadžarske sile. Odpor jugoslovanske vojske je bil slabo voden in šibak, saj je bila obkoljena in nezmožna zoperstavljanja moderni nemški vojski in njenim zaveznikom.
Po zasedbi so si napadalci razdelili ozemlje današnje Slovenije.
Nemci so zasedli Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske.
Italijani so zasedli Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžari pa večino Prekmurja.
Naše kraje so zasedli Nemci.
Nemci so načrtovali hitro in popolno raznarodovanje in tako omogočiti priključitev zasedenega slovenskega ozemlja k avstrijski Štajerski in Koroški.
Njihov načrt raznarodovanja je vseboval:
- množičen izgon Slovencev (predvidenih 220.000 do 260.000)
- množična naselitev Nemcev (v vojnem obdobju predvidoma okoli 80.000, večino pa po vojni)
- hitra in popolna germanizacija tistih, ki bi še ostali doma
Največ Slovencev so izgnali iz obmejnih območij z Italijo, tja pa so poleg Nemcev iz Rajha naseljevali predvsem Kočevske Nemce. Zaradi težav s transportom, oborožene vstaje in ker Srbija in Hrvaška nista mogli sprejeti toliko ljudi, kot so jih z načrti predvidevali, so izgnali le okoli 80.000 ljudi. Od ljudi, predvidenih za izselitev, jih je okoli 17.000 samih zbežalo na italijansko okupacijsko območje.
Izseljevanje je potekalo v več valovih. Najprej so izgnali izobražence (duhovnike, učitelje, pravnike, zdravnike …), naklonjene odporu in komunizmu pa so pošiljali v koncentracijska taborišča. Izgnance so najprej zbrali v zbirnih taboriščih, od koder so jih vozili v Srbijo in na Hrvaško, pozneje pa zaradi vedno večjega narodnoosvobodilnega gibanja tudi v Nemčijo.
Ker so želeli preostale čim hitreje ponemčiti, so uničevali vse, kar bi lahko vzpodbujalo slovensko narodno zavest. Prepovedali so uporabo slovenskega jezika v javnosti, slovenska društva in organizacije, tudi cerkvene, so ukinili, njihovo premoženje pa zaplenili. Prepovedali so slovenski tisk, uničevali so slovenske knjige in ponemčevali krajevna imena, in prisilili tudi vse Slovence da ponemčijo njihova lastna imena (le nemška imena so bila dovoljena v vseh uradnih dokumentih).
Uvedli so nemški izobraževalni sistem. Namesto slovenskih so bili le nemški vrtci in šole. Slovenske otroke so vzgajali s pomočjo nemških društev za prevzgojo otrok in mladine – DeutscheJugend. Več kot 600 otrok so nasilno vzeli materam in jih poslali v Nemčijo. Nemška organizacija Lebensborn je odvzete dojenčke dodeljevala nemškim družinam, kjer so jih vzgojili v Nemce. Ker naj bi vsi odrasli v nekaj letih govorili samo nemško, so zanje organizirali obvezne tečaje nemščine.
Odrasle so prisilno vpisovali v Štajersko domovinsko zvezo ali v Koroško ljudsko zvezo. V državnih službah so morali nositi uniforme, od pomladi leta 1942 pa, kar je bilo sicer v nasprotju z mednarodnim pravom, uvedli vojaško obveznost. Zato so se slovenski fantje bojevali v Wermachtu skoraj na vseh frontah. Nasilno vpoklicanih je bilo več deset tisoč Slovencev. Nekaj tisoč jih je padlo, veliko jih je postalo invalidov, nekateri so pobegnili in odšli v partizane. Le redki so se vpoklicu izognili, saj so Nemci zagrozili, da bodo v takšnem primeru poslali v koncentracijsko taborišče njegovo družino.
Poleti 1941 so Nemci z namenom, da bi zastrašili ljudi, in v odgovor na prve partizanske akcije začeli streljati talce. Od 30. julija do decembra 1941 so Nemci ustrelili 360 ljudi, od januarja do 21. maja 1942 391 ljudi in od junija do 4. novembra 1942 976 ljudi.[1]. Premoženje ubitih so zaplenili, družine pa deportirali v taborišča v Nemčiji.
Vsi okupatorji so izvajali potujčevanje in drugo nasilje nad prebivalstvom, saj so nameravali zasedeno ozemlje priključiti svojim državam. Z namenom upora proti okupatorjem zavedni Slovenci sklenejo, da se okupatorjem uprejo, zato ustanovijo Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte je bil 26. aprila 1941, kar v stanovanju književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani.
- aprila 1941 Osvobodilna fronta pozove vse Slovence, da se z orožjem uprejo okupatorju. Po štirih letih težkega boja jim uspe pregnati okupatorje s slovenskega ozemlja.
V spomin na te dogodke in na dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 27. aprila praznujemo državni praznik: dan upora proti okupatorju.
Dan upora proti okupatorju v Sloveniji praznujemo od leta 1992, prej pa se je ta praznik imenoval dan Osvobodilne fronte.
Pred nami je še en praznik.
- Maj PRAZNIK DELA
Zakaj praznik dela praznujemo 1. maja?
- maj je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili na začetku maja 1886 v Chicagu (v ZDA).
Veliko ljudi dela v tovarnah, vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od jutra do večera. Za svoje delo dobijo zelo malo plačila.
Delavci se zato organizirajo v skupine in sindikate, ki se borijo za njihove pravice. 1. maja v Chicagu v Združenih državah Amerike začnejo protestirati. Zahtevajo več pravic in osemurni delovnik. Na začetku protesti potekajo mirno, nato eksplodira bomba, ki ubije 8 policistov. Zato policisti začnejo streljati in ubijejo 11 ljudi.
Tri leta pozneje so na mednarodnem kongresu delavcev v Parizu odločili, da bodo vsako leto v spomin na delavce, ki so takrat umrli, organizirali proslave, s katerimi bodo opozarjali na pravice delavcev. Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne.
Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence.
Tradicija prižiganja kresov ima stare korenine. Po poganskem verovanju boginja plodnosti Maja potrebuje za preporod narave tudi moškega, Kresnika- simbola ognja in kresa. Kasneje se je razširilo tudi vraževerje, da se na ta dan z neba spuščajo čarovnice in naši predniki so jih s kurjenjem kresov in pokanjem možnarjev želeli pregnati