Danes smo imeli v naši šoli prav poseben dan – obiskali so nas učitelji in učenci Glasbene šole Ormož, ki so nam pričarali pravi mali koncertni spektakel. V telovadnici ni bilo ne športa ne žoge, ampak same glasbene zvezde v nastajanju. Čeprav je koga morda zaneslo, da bo slišal le »Mi se ‘mamo radi«, so nas naši glasbeni gostje hitro presenetili z raznovrstnimi instrumenti in virtuoznimi nastopi.

Začeli smo s klavirjem in nadaljevali s  harmoniko, ki jo v naši okolici prav vsi poznamo – če ne drugače, pa vsaj s kakšne veselice. Naučili smo se, da harmonika ni le »frajtonarica« za tiste, ki radi sedejo na prvo klop pri gasilskem domu, ampak je pravi večer za ušesa, če jo primeš »po notah«. Nekateri učenci so že razmišljali, da bi z igranjem harmonike zamenjali domače sesanje prahu – saj je oboje na meh.

Kitara — za tiste, ki radi »brenkajo« na živce

Nato se je oglasila kitara. Prijazni otrokje pokazal, kako iz nekaj »ubogih strun« izvabiš glasbo, ki bi omehčala še najbolj strogega učitelja matematike. Morda. Skoraj zagotovo. Po nekaj akordih so se pogledi učencev skrivaj obračali proti staršem: »Mami, ati, hočem kitaro!«

Klarinet, flavta in saksofon — pihanje z razlogom

Sledil je pravi »pihalni orkester v malem«. Klarinet je nežno zaigral, flavta je zapela kot ptiček spomladi, saksofon pa je z globokimi toni prepričal celo športnega učitelja, da je zamišljeno pokimal — morda razmišlja o menjavi kariere?

Trompeta — ker včasih moraš biti glasnejši od učitelja

Seveda ne smemo pozabiti na trobenta, ki se jo ne da kar tako spregledati. Glasbena šola je z njo poskrbela, da so se tudi zadnje vrste učencev nehote prebudile iz svojih sanjarij. Trobenta ne vpraša, trobenta pove!

Zaključek z nasmehom (in aplavzom)

Ob koncu smo vsi skupaj ugotovili, da glasba ni le nekaj, kar poslušamo na telefonu, ampak je lahko zabavna, ustvarjalna in zelo glasna izkušnja v živo. Kdo ve – morda so prav med nami novi virtuozi, ki bodo nekoč polnili dvorane in osvajali srca poslušalcev.

Vsem gostom iz Glasbene šole Ormož se iskreno zahvaljujemo za njihov nastop, energijo in kanček humorja. Učenci so odšli iz telovadnice z nasmeški na obrazih, nekateri pa tudi z resnim razmislekom: “Mogoče pa tudi jaz znam potegniti kaj več kot le radirko iz peresnice.”